Donald Trump sporočil, da se je ubijanje v Iranu ustavilo

Potem ko so v Teheranu napovedali hitra sojenja prijetim protestnikom, prvega, ki so ga obsodili na smrt, naj bi usmrtili danes, pa je ameriški predsednik Donald Trump sporočil, da usmrtitve niso predvidene.

Kot je pojasnil novinarjem v Beli hiši, je prejel zanesljive informacije, da se je ubijanje v Iranu ustavilo in da usmrtitve niso predvidene.

Trump je sicer sinoči za CBS News dejal, da bodo zelo odločno ukrepali, če bodo iranske oblasti začele obešati protestnike

ZDA bi lahko v Iranu posredovale že v naslednjih 24 urah

Ali bodo ZDA res izvedle napade na Iran, tako vsaj za zdaj ostaja nejasno. Za Reuters sta sicer pred tem dva neimenovana evropska uradnika sporočila, da je ameriško posredovanje verjetno. Eden od njiju je še dodal, da bi lahko ZDA operacijo izvedle še v naslednjih 24 urah.

Nejasno pa ostaja tudi, kako točno bodo ZDA ukrepale. "Zakaj bi vam to povedal. O vojaški strategiji ne govorim z novinarji," je Trump odgovarjal na vprašanja o naslednjih korakih glede Irana. Razmere lahko tako skušamo oceniti le na podlagi neuradnih informacij in izjav obveščenih virov, ki so spregovorili za ameriške medije.

NBC tako poroča, da naj bi uradniki iz Izraela in arabskih držav ameriško administracijo opozorili, da iranski režim še ni dovolj oslabljen, da bi mu ameriški zračni napad zadal končni udarec in ga sesul. Viri iz različnih strani so za NBC dejali, da so države ZDA predlagale, da z obširnimi zračnimi napadi počaka in jih izvede kasneje, ko bo iranski režim šibkejši.

Pomislekov glede vojaške intervencije je več. Viri iz arabskih držav, kjer imajo ZDA vojaška oporišča, so za NBC dejali, da v njihovih državah ni zanosa za vojaški napad. Zalivske države so ob tem opozarjale, da bi lahko prevrat v Iranu prinesel nestabilnost ali celo dolgo državljansko vojno v državi.

Izraelski viri so medtem za NBC ocenjevali, da vojaška intervencija verjetno še ne bi strmoglavila režima. Ameriškim kolegom naj bi predlagali druge ukrepe za podporo protestnikov. Od pomoči pri komunikacijah, zaostritev sankcij, kibernetskih napadov pa vse do ciljanih vojaških operacij proti posameznim iranskim voditeljem.

Prepričane niso niti ZDA

Dvomov v uspešnost morebitne vojaške operacije je veliko tudi v ZDA. Analitiki opozarjajo, da bi napad utrdil argument iranskega režima o zunanjem vmešavanju in državo znova povezal. Po pisanju Washington Posta so tu tudi skrbi zaradi tvegane narave operacij ter pomisleki, da bi prevrat iz Irana naredil še eno propadlo državo na Bližnjem vzhodu.

Vir z obrambnega ministrstva je za omenjeni časopis tudi opozoril, da ZDA trenutno v regiji nimajo dovolj vojaških sredstev za popolni vojaški napad, ki bi onemogočil iranski protinapad. A ZDA imajo kot vojaška velesila na razpolago številne možnosti.

Tu pa so tudi politične dimenzije Trumpove dileme. Ob junijskem ameriškem bombardiranju Irana je namreč v Trumpovem gibanju MAGA završalo. Več vidnih predstavnikov je bilo kritičnih do ponovnega ameriškega vmešavanja na Bližnjem vzhodu in spomnilo na predvolilno parolo "America first" (Najprej Amerika). Tudi zato naj bi bil ameriški predsednik v zasebnih pogovorih manj prepričan glede vojaškega posredovanja, kot je bil lani poleti, je za Washington Post dejal vir iz Bele hiše.

Na drugi strani pa beremo tudi o potezah, ki bi lahko nakazovale priprave na napad. Dva uradnika iz Evrope sta za Washington Post dejala, da je v ponedeljek Trumpova administracija njuni državi prosila, da z ZDA delijo obveščevalne podatke o morebitnih tarčah v Iranu.

ZDA iz vojaške baze v Katarju umikajo del osebja

Prav tako so danes delu osebja v ameriškem oporišču Al Udeid v Katarju po poročanju Reutersa naročili, naj se do večera umakne. Slednje je kasneje potrdil tudi Katar. K "povečani previdnosti" pa je danes zaposlene pozvalo tudi ameriško veleposlaništvo v Savdski Arabiji. Osebju so sporočili, naj bo previdno in omeji nenujna potovanja na kakršne koli vojaške objekte v regiji. Kot je veleposlaništvo zapisalo na svoji spletni strani, enako priporočajo tudi drugim ameriškim državljanom v Savdski Arabiji.

Iran je namreč jasno sporočil, da bi na ameriški napad odgovoril s protinapadom na Izrael in ameriška oporišča na Bližnjem vzhodu. Take previdnostne ukrepe, sicer v večjem obsegu, so v Al Udeidu, ki je največje ameriško oporišče na Bližnjem vzhodu, sprejeli tudi ob junijskem iranskem napadu na oporišče. Reuters še poroča, da ZDA del osebja umikajo tudi v drugih oporiščih na Bližnjem vzhodu.

Po poročanju britanskih medijev se iz Katarja umika tudi del britanskega vojaškega osebja.

Svetovalec iranskega vrhovnega voditelja ajatole Alija Hameneja je medtem danes opozoril, da iranski junijski napad na ameriško oporišče v Katarju kaže na iransko sposobnost odziva. Iranska revolucionarna garda (IRGC) pa je sporočila, da je Teheran pripravljen odločno odgovoriti svojim sovražnikom Izraelu in ZDA ter obtožila njune voditelje, da stojijo za protesti, ki so zajeli islamsko republiko.