Izrael in arabske države naj bi Trumpu predlagali, da naj z napadom na Iran počaka

Ostre izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa in napovedi, da je pomoč Irancem na poti, dajejo občutek, da je ameriško posredovanje v Iranu neizogibno. Ne nazadnje je ameriški predsednik sinoči za CBS News dejal, da bodo zelo odločno ukrepali, če bodo iranske oblasti začele obešati protestnike. V Teheranu so napovedali hitra sojenja prijetim protestnikom, prvega, ki so ga obsodili na smrt, pa naj bi usmrtili danes.

Nejasno pa ostaja, kako bodo ZDA, če sploh, odločno ukrepale. "Zakaj bi vam to povedal. O vojaški strategiji ne govorim z novinarji," je Trump odgovarjal na vprašanja o naslednjih korakih glede Irana. Razmere lahko tako skušamo oceniti le na podlagi neuradnih informacij in izjav obveščenih virov, ki so spregovorili za ameriške medije.

NBC tako poroča, da naj bi uradniki iz Izraela in arabskih držav ameriško administracijo opozorili, da iranski režim še ni dovolj oslabljen, da bi mu ameriški zračni napad zadal končni udarec in ga sesul. Viri iz različnih strani so za NBC dejali, da so države ZDA predlagale, da z obširnimi zračnimi napadi počaka in jih izvede kasneje, ko bo iranski režim šibkejši.

Pomislekov glede vojaške intervencije je več. Viri iz arabskih držav, kjer imajo ZDA vojaška oporišča, so za NBC dejali, da v njihovih državah ni zanosa za vojaški napad. Zalivske države so ob tem opozarjale, da bi lahko prevrat v Iranu prinesel nestabilnost ali celo dolgo državljansko vojno v državi.

Izraelski viri so medtem za NBC ocenjevali, da vojaška intervencija verjetno še ne bi strmoglavila režima. Ameriškim kolegom naj bi predlagali druge ukrepe za podporo protestnikov. Od pomoči pri komunikacijah, zaostritev sankcij, kibernetskih napadov pa vse do ciljanih vojaških operacij proti posameznim iranskim voditeljem.

Prepričane niso niti ZDA

Dvomov v uspešnost morebitne vojaške operacije je veliko tudi v ZDA. Analitiki opozarjajo, da bi napad utrdil argument iranskega režima o zunanjem vmešavanju in državo znova povezal. Po pisanju Washington Posta so tu tudi skrbi zaradi tvegane narave operacij ter pomisleki, da bi prevrat iz Irana naredil še eno propadlo državo na Bližnjem vzhodu.

Vir z obrambnega ministrstva je za omenjeni časopis tudi opozoril, da ZDA trenutno v regiji nimajo dovolj vojaških sredstev za popolni vojaški napad, ki bi onemogočil iranski protinapad. A ZDA imajo kot vojaška velesila na razpolago številne možnosti.

Tu pa so tudi politične dimenzije Trumpove dileme. Ob junijskem ameriškem bombardiranju Irana je namreč v Trumpovem gibanju MAGA završalo. Več vidnih predstavnikov je bilo kritičnih do ponovnega ameriškega vmešavanja na Bližnjem vzhodu in spomnilo na predvolilno parolo "America first" (Najprej Amerika). Tudi zato naj bi bil ameriški predsednik v zasebnih pogovorih manj prepričan glede vojaškega posredovanja, kot je bil lani poleti, je za Washington Post dejal vir iz Bele hiše.

Na drugi strani pa beremo tudi o potezah, ki bi lahko nakazovale priprave na napad. Dva uradnika iz Evrope sta za Washington Post dejala, da je v ponedeljek Trumpova administracija njuni državi prosila, da z ZDA delijo obveščevalne podatke o morebitnih tarčah v Iranu.

Prav tako so danes delu osebja v ameriškem oporišču Al Udeid v Katarju po poročanju Reutersa naročili, naj se do večera umakne. Iran je namreč jasno sporočil, da bi na ameriški napad odgovoril s protinapadom na Izrael in ameriška oporišča na Bližnjem vzhodu. Previdnostne ukrepe so v Al Udeidu, ki je največje ameriško oporišče na Bližnjem vzhodu, so sprejeli tudi ob junijskem iranskem napadu na oporišče.